Če izdelek zna ustvarjati slike, video, glasbo, govor in besedilo, mora biti mogoče prijaviti karkoli od tega. Ne večine. Karkoli.
Gumb smo imeli na nekaterih površinah. To je nekaj drugega, razliko pa je lahko spregledati: pregled vsebine je bil ročno priklopljen po vsakem cevovodu, zato sta dva studia izšla povsem brez njega in nihče tega ni opazil, dokler ni šla pogledat revizija. Ista oblika bi ta popravek pojedla, po en pozabljen zaslon naenkrat.
Vsaka površina in preverjanje, ki to pove
Gumb za prijavo je zdaj pri odgovorih klepeta, slikah, videu, glasbi, glasu, govoru v besedilo, besedilu v govor, prevodu, izdelkih s platna, rezultatih tokov, mehurčku asistenta in javno deljenih straneh — na spletu in v aplikaciji.
Pomembneje: ob vsaki gradnji teče preverjanje. Datoteka, ki uvozi vmesnik za ustvarjanje, mora izrisati gumb za prijavo, to prepustiti komponenti, ki ga nosi, ali držati izjemo z razlogom, ki ga bralec lahko preveri. Njegov prvi zagon je javil šest resničnih vrzeli. Prav te to delo zapira.
Nato je lastnik odprl delujočo aplikacijo in našel še pet, ki jih preverjanje ni moglo videti, ker so ležale v mapah, ki jih ni nikoli odprlo. To je hujša polovica težave — stražar, ki javi nič, medtem ko hodi mimo kode, ki je ni nikoli prebral — in zato preverjanje zdaj poimenuje lastne korenine in odpove, ko se ena od njih neha razreševati.
Ena vrsta in dejanja kar v vrstici
Deljene strani so že nekaj časa nosile gumb za prijavo, ki je pisal v tabelo, ki je nič ni bralo: brez porabnika, brez vnosa v vrsto, brez obvestila. Te prijave zdaj odprejo tudi pravi primer, poleg njih pa je zamrznjeno prav tisto besedilo, ki ga potrebuje pregledovalec.
In vrsta, katere dejanja živijo na drugi strani, je vrsta, ki se je nehajo obdelovati. Skrivanje vsebine ali zaprtje prijave se zdaj zgodi kar v vrstici, izid pa se zapiše nazaj, da se nič ne obravnava drugič.