En sam mirujoč posnetek, raztegnjen čez tri minute, se je premikal prepočasi, da bi ga sploh brali kot gibanje. Posnetki se zdaj razdelijo tako, da vsak dobi vidno gibanje, dva ali več pa se povežeta s prelivom namesto s trdim rezom. Preliv vzame čas z obeh strani, zato se vsak posnetek podaljša, da video traja natanko toliko kot njegova glasba.